Zakaj in tudi za kaj vse
so se me nekateri "odpovedali"...
No, če odmislim vse tiste
ki se jim ni zdelo vredno niti to(liko)
da bi mi povedali vzrok
zakaj so se odstranili...
In pomislim na vse tiste
pri katerih je bil vzrok v tem
da sem naredila/rekla nekaj takega
s čimer sem jih prizadela
predtem pa niti vedela nisem
da tistega ali ne marajo ali pa ne razumejo
In se spomnim na primere
ko so drugi bili užaljeni
ker sem jim povedala
da jaz tistega ne toleriram
No, potem pač lahko na vseh teh primerih vidim
da je bilo ob meni kar nekaj takih
s katerimi smo bili v kontaktu
v bistvu samo toliko časa
dokler sem se jaz prilagaja njim.
Ljuba Malayka, ti bodi edino samo ti, enkratna samosvoja BIT. Tudi tebe preprosto jemljem takšno, kot si. Sama nosim večino edino v svojem srcu. Meni mnogo pomeni, da preprosto midve samo veva druga za drugo.
OdgovoriIzbrišiSva s Kloti na našem, njenem eDiju razjasnili, kako je s tem pri meni. Nimam takih skrbi glede Drugih, ker nikoli nisem bila družabna. Nisem imela prijateljev in prijateljic. Se v bistvu na splošno z ljudmi ne razumem. Se nikoli nisem...Tudi s sorodniki ne. In se pač umaknem. Tudi v resničnem življenju. Vase...
In se najbolj odpovem javnemu spletu.
So leta našega "norenja" na javnem spletu minila.
Samo spomini so ostali. Imam za javni splet še vedno vse manj časa. Pa nisem ne na FB, ne na Twitterju, ne na Google Plus in podobno.
NE zamerim. Odpuščam. Najpomembnejše dejanje mi je VŽIVETJE (od dr. J. K.-R. z našega faksa). Ona mi je napisala: "Potrebno je samo malo vživetja!"
Jaz imam tudi ta problem, da sama mnogo vem, zaznavam, prepoznavam, slutim, pa sem pri večini nerazumljena! Mene nihče ne šmirgla, ne šljivi ... po naši domači šprahiki. Pa kaj potem, vedno bolj se vase obračam.
JE ostalo v mojem srcu in na mojem drugem blogu.
Od tebe zame, da sem biser v zaprti školjki.
To mi mnogo pomeni.
In mene še vedno najbližnji tako okupirajo, da preprosto nimam časa za nič. Grem v svoj RL za najbližnje...
Kot je pri meni bilo od nekdaj...
Na Objem so/ste me navadili na javnem spletu in
dah vrtnic, ko se tako razcvetajo in ptički še vedno žvrgolijo, jih hranim pod staro slivo na dvorišču moje mame in zaradi spomina na tvojo Šefico, sem spoprijateljena z vsemi psi v soseščini, v bloku, na ulici, na sosedovih dvoriščih na poti k moji mami...
Ne daj, da jih na dvoriščih ne opazim...
Vidiš, s psi, s psičkami se bolje razumem... R.
uf... zdaj pa je meni to zanimivo...
Izbrišivem, da sem že napisala odgovor na to...
tega pa je očitno nekam ali drugam zaneslo ali pa popapalo...
Jaz sem še vedno prisoten tukaj. Vendar sem te dni bil kar nekač časa odsoten od tega interneta. Prejšnji teden sem se hodil v Terme Banovci tudi kopati. Včaraj v nedeljo popoldan pa sem se šel kopati na Mariborski otok saj je bilo včeraj otvoritev tega kopališča in je bilo prvi dan kopanje seveda brezplačno.
OdgovoriIzbrišiSedaj pa sem spet tukaj na tem blogu.