Ojojojoj...

Ja, to spletno stran pa res hudo fejst zapostavljam...

Saj sem ves čas in vse moči po novem namenila pa tistemu facebukecu
kjer se gremo bitke

kdo bo koga.

Ali oni...

ki so sestavili ta novi total idiotski 

zakon o družinskih razmerjih

nas...

ali pa mi...

ki se temu zoperstavimo

njih.

Kajti...
da bi naj zdaj po skoraj 62-tih letih zaradi nekih idiotov

pa ostala celo brez svojega spola

ko sem bila celo življenje z njim zadovoljna
pa tudi ponosna...
da sem lahko bila ženska in, 

da sem še vedno ženska

da sem lahko bila žena in, 

da sem še vedno žena

kot tudi, da sem lahko bila mati in, 

da sem še vedno lahko mati

poleg tega, da sem zdaj pa tudi že babica.

In zdaj bi naj pa zaradi nekih idiotskih politikov pa postala:

- ono brez spola

- pa starš 1 ali pa 2 (saj še niti to ni dorečeno kdo bo kateri)
ja, kaj pa bom potem pa kot babica

Bolano!

ali pa pokvarjeno!

Ampak...

a ni pa tudi to neke vrste bolezen?!

Prazniki...

Ob katerih se spominjamo vseh naših preminulih...

No, v bistvu se jih jaz itak spominjam kar skozi celo leto
in ne samo na te koledarske spomina dneve...

Vseeno pa...

So me tudi letos občutno bolj zaposlovali
in priznam da tudi obremenjevali
pa spomini na dejanja tistih,
ki so pa še vedno živi.

No, mogoče je krivo to
ko pravijo, da o mrtvih vse dobro...

Ali pa samo to
da so mi ti še živeči v mojem Življenju
povzročili pa občuno več gorja in bolečine
kot pa vsi rajnki skupaj

 

Dragi moj!

Ti že lahko razpolagaš s svojim denarjem...

ne pa z mojim časom!

 

Pa je spet poknilo...

Kaj ti koristijo vse stvari...

Ko ti zakonec določa kaj smeš in kaj ne

 

in ni več osebne svobode.

Kaj ti koristijo vsi pogovori...

Ko je potem samo vprašanje časa...

da se začne obnašati spet po starem.

Jesen je spet tu...

Jutranje megle
opoldansko sonce
popoldansko pobiranje orehov.

 

Spet pa mi manjka...

hreščanje ob lomljenju orehov v tvojem gobču.

Pride dan...

..., ko še močneje občutiš razkorak med

pametjo in čustvi.

..., ko samo še bolj spoznaš,

da je pametno 

čustva dati še bolj na stranski tir.

 

In, ker je najšlabše...

Cepetati samo na mestu...

Je vseeno dobro in tudi pametno
preanalizirati celo situacijo
in jo postaviti na stvarno podlago.

Potem pa...

Poiskati možnosti za rešitev...

Ker...

problemi so tu zato, 

da jih rešimo!