ne samo tokratnih nočnih ur
pač pa ljudi tudi podnevi
Naj daljši dnevi
poleg novih sokov v drevesih
prinesejo nove energije tudi nam
Naj Sonce v Vodnarju
da nam novih možnosti
pa tudi dovolj pozitivne energije
Tastaro je srečalo tanovo
ponovno rojeno v novo obliko
v beli oblekci
Tako sliko sva z vnukom videla:
OdgovoriIzbrišijutranje sonce
iz kristalne postelje
mežika zvonček
Matic&Lea
p.s.: ni bil sneg ampak slana :)
Lp, Lea
ooooooo......... to pa je res moralo biti lepo
Izbrišiin hvala za ta prečudovit haiku
mežikajoči zvonček
izpod bele odejice
pošilja pomlad
;-)
lp
vesela, da ti je všeč :)
IzbrišiDanes smo imeli dež, potem nevihto z bliski in gromi, med dež so se pomešale snežinke in začelo je močno pihati. Zdaj pada manj, piha pa veliko bolj.
Lp, Lea
všeč, všeč, pa kako...
Izbrišiza to pa vsake toliko kukam pri tebi, če je že kaj novega
no, močnega pihanja pa jaz nimam ravno ne vem kako rada...
ko pa zna kljub visokim temperaturam zazebsti do kosti
lp pa že hiti nazaj k tebi
Saj bom, kaj gor dala, a rada bi obogatila s fotko, potem iščem, čas beži in jaz odneham.
Izbrišilp, Lea
no, zaradi mene ni treba slik... saj tudi pišeš tako lepo in zanimivo
Izbrišilp
O teh keltskih solarnih praznikih sem se jaz ukvarjal pred približno dvema letoma. Praktično se ti solarni prazniki najbolj ne ujemajo z letnimi časi. Razlike so do nekaj dni z ekvinokciji, solsticiji in sredinami letnih časov. Keltski praznik Imbolc je 2.februarja ter keltski praznik v astronomskem smislu je 5.febrarja. Zemlja ni enako oddaljena od Sonca. Pozimi je Zemlja najbližja Soncu ter poleti je od Sonca najbolj oddaljena. Če vzemimo dolžino tropskega leta 365,24 dneva in če to dolžino delimo na polovico dobimo nekaj več kot 182 dni. Ob upoštevanju aritmetičnih letnih časov prihaja do majhnega zamika pri astronomskih letnih časih. Pri teh astronomskih keltskih praznikih so razlike med prazniki 45 ali 46 dni. Tako nastopa Ostara dva dneva po začetku pomladanskega enakonočja oziroma nastopa Mabon dva dneva pred jesenskim enakonočjem. Na tak način dobimo astronomske keltske praznike v enakih aritmetičnih čosovnih dolžinah. O tem si lahko malo bolj podrobno ogledamo.
OdgovoriIzbrišiASTRONOMSKI SOLARNI KELTSKI PRAZNIKI
Praznik Navadno leto Prestopno leto
OSTARA 23.marec 22.marec
BELTAN 8.maj 7.maj
LITHA 22.junij 21.junij
LUNASAH 7.avgust 6.avgust
MABON 21.september 21.september
SAMHAJN 6.november 6.november
JUL 21.december 21.december
IMBOLC 5.februar 5.februar
Astronomski solarni keltski praznik se morajo ujemati z začetkom ter sredino letnih časov. Zato je teh keltskih praznikov 8.
SREDINA ZIME je 3.februarja 2013 ob 17.14. Torej je astronomska sredina zime jutri. Sredina letnega časa nastopi, ko nastopi Sonce točno 15 kotnih stopinj nekega znamenja torej sredinskega znamenja v letnem času. Ponavadi okoli 5.februarja je vrhunec zime. Temperature so najnižje. Tudi do -20 stopinj Celzija. Okoli 7.avgusta je vrhunec poletja. Temperature so najvišje. Dosežejo do 35 stopinj Celzija.
ZAČETEK IN SREDINA LETNIH ČASOV V LETU 2013
Upoštevan samo srednjeevropski čas UTC+1h.
ZAČETEK POMLADI je 20.marca 2013 ob 12.02
SREDINA POMLADI je 5.maja 2013 ob 9.19
ZAČETEK POLETJA je 21.junija 2013 ob 4.04
SREDINA POLETJA je 7.avgusta 2013 ob 9.21
ZAČETEK JESENI je 22.septembra 2013 ob 21.45
SREDINA JESENI je 7.novembra 2013 ob 7.14
ZAČETEK ZIME je 21.decembra 2013 ob 18.11
SREDINA ZIME je 3.februarja 2014 ob 23.04.
ja, ko bom tako daleč...
Izbrišite bom povabila k sodelovanju
seveda, če boš za to
Astronomski solarni keltski prazniki v navadnem letu so v teh dneh.
OdgovoriIzbrišiOSTARA - 23.marec
BELTAN - 8.maj
LITHA - 22.junij
LUNASAH - 7.avgust
MABON - 21.september
SAMHAJN - 6.november
JUL - 21.december
IMBOLC - 5.februar.
Astronomski solarni keltski prazniki v prestopnem letu so v teh dneh.
OSTARA - 22.marec
BELTAN - 7.maj
LITHA - 21.junij
LUNASAH - 6.avgust
MABON - 21.september
SAMHAJN - 6.november
JUL - 21.december
IMBOLC - 5.februar.
waw...
Izbrišija, če pa to ni zanimivo...
da je Brigida dobila na Jula in Mabona svoja dva sina...
in najprej pa še takšno ime, ki ji ga je izbral tisti "tumpek", ki je videl skozi kamen
no, pol pa res ni čudno, da me tako vleče med Kelte
in, ko bo čas zrel...
vem da bo!
Sonce v vodnarju je dobro za znanost. Tudi v slovnici. Zdaj gruntajo dodati še en sklon, sedmi, koruptivnik, vprašalnici: komu, koliko.
OdgovoriIzbrišiTe seznanjam, ker sem znanstvena vodnarka ... ti pa veliko pišeš.
lp, Simona
p.s.
o novi slovnici sem ujela sinoči na nacionalni tv. Sodobni, ne?
e, vidiš... jaz pa tam ponavadi zahaklam tisti njihov - znova
Izbrišiin hvala za te novosti
lp
Sedaj ob 14.36 smo tukaj v Voličini čutili potres.
OdgovoriIzbrišia veš, da sem ga jaz tudi občutila
Izbrišisaj se je stol pod mano zamajal, monitor od računalnika pa tudi...
in to ravno v trenutku, ko sem na e-dnevniku pisala en komentar
a morti že veš, kje je bilo središče
Epicenter potresa je bilo ob 14.35 v Avstriji torej na avstrijskem koroškem približno 27 km jugovzhodno od Klagenfurta oziroma 31 km severno od Kamnika in sicer 4 km jugovzhodno od kraja Sittersdorf v Avstriji.
IzbrišiGeografska širina epicentra potresa je 46 kotnih stopinj 30 kotnih minut severno od ekvatorja. Geografska dolžina potresa je bila 14 kotnih stopinj 40 kotnih minut vzhodno od Grenwicha. Potres so čutili v južni Avstriji, Sloveniji ter na severu Hrvaške.
Jaz sem sedel na sedežni ter bil na internetu. Hiša se je za kakšnih 5 sekund stresla. Pogledal sem na uro in ura je kazala ob 14.36. Mami sem povedal, da je to bil potres. Ona pa mi je rekla, da je verjetno močno zagrmelo saj je nekaj minut prej pri meni doma ob močnem dežju tudi vsaj enkrat zagrmelo. Mama je mislila, da se je hiša zatresla zaradi groma toda groma ni bilo v času potresa za slišat. Toda to je bil potres. In tako so marsikje po Sloveniji mislili, da se je njihova hiša zatresla zaradi groma in ne zaradi potresa, če so v slučaju potresa bili notri v hiši.
Pozabil sem napisati, da je bila magnituda potresa 4,5. Za sedaj še ni poročil, da bi na avstrijskem koroškem posebno tam kjer je bil epicenter potresa bilo kaj škode na hišah. Ranjenih zaradi potresa pa verjetno ni bilo. Samo približno pol ure po avstrijskem potresu je severni japonski otok Hokaido prizadel močnejši potres z magnitudo 6,9.
Izbrišija, sem videla na naši TV
Izbrišino, Avstrijce je pa očitno tak streslo, da niti programa ni
hja... šment
Na avstrijskem koroškem predvsem v bližini Krangenfurta oziroma Celovca je potres povzročil predvsem razpoke na hišnih fasadah. Morda je potres avstrijcem celo poškodoval televizijski oddajnik, če ni programa. Mediji poročajo, da je bil epicenter potresa v bližini Železne Kaple na avstrijskem koroškem. Železna Kapla je ime kraja na avstrijskem koroškem blizu slovensko avstrijske meje katerega pač tako imenujemo mi slovenci.
Izbrišija, sem potem videla intervjuje z našimi Korošci... kako jih je treslo
Izbrišisreča, da ni kaj hudega
kako bogata objava!
OdgovoriIzbrišibi si kar prepevala ob njej: naj, naj, naj!!
p.s.
no, Darkovi komentarji o praznikih pa so lepa popestritev.
p.s.2
včeraj sem bila v službi in sem imela s potresom kar nekaj dela.
vesela tvojega prepevanja...
Izbrišikot vedno vesela darkovih dodatkov
in tudi, da se ti je službeni dan uspešno končal
torej...
del veselja tudi tebi
;-)
Astronomski solarni keltski prazniki se imenujejo sabati. Torej obstaja 8 sabatov. Štirje sabati so veliki ter štirje sabati so mali.
OdgovoriIzbrišiVeliki sabati so Ostara, Litha, Mabon in Jul.
Mali sabati so Beltan, Lunasah, Samhajn in Imbolc.
V navadnem letu nastopijo vsi štirje veliki sabati na isti tedenski dan ter prav tako nastopijo vsi štirje mali sabati na isti tedenski dan.
V prestopnem letu nastopita Ostara in Litha na isti tedenski dan, Mabon in Jul na isti tedenski dan. Beltan in Lunasah na isti tedenski dan ter Samhajn in Imbolc tudi na isti tedenski dan.
Poglejmo na katere dneve bodo prišli veliki in mali sabati do leta 2030.
Leto 2013, 2019 in 2030
Ostara, Litha, Mabon in Jul - Sobota
Beltan, Lunasah, Samhajn in Imbolc - Sreda.
Leto 2014 in 2025
Ostara, Litha, Mabon in Jul - Nedelja
Beltan, Lunasah, Samhajn in Imbolc - Četrtek.
Leto 2015 in 2026
Ostara, Litha, Mabon in Jul - Ponedeljek
Beltan, Lunasah, Samhajn in Imbolc - Petek.
Leto 2016
Ostara in Litha - Torek
Mabon in Jul - Sreda
Beltan in Lunasah - Sobota
Samhajn in Imbolc - Nedelja.
Leto 2017 in 2023
Ostara, Litha, Mabon in Jul - Četrtek
Beltan, Lunasah, Samhajn in Imbolc - Ponedeljek.
Leto 2018 in 2029
Ostara, Litha, Mabon in Jul - Petek
Beltan, Lunasah, Samhajn in Imbolc - Torek.
Leto 2020
Ostara in Litha - Nedelja
Mabon in Jul - Ponedeljek
Beltan in Lunasah - Četrtek
Samhajn in Imbolc - Petek.
Leto 2021 in 2027
Ostara, Litha, Mabon in Jul - Torek
Beltan, Lunasah, Samhajn in Imbolc - Sobota.
Leto 2022
Ostara, Litha, Mabon in Jul - Sreda
Beltan, Lunasah, Samhajn in Imbolc - Nedelja.
Leto 2024
Ostara in Litha - Petek
Mabon in Jul - Sobota
Beltan in Lunasah - Torek
Samhajn in Imbolc - Sreda.
Leto 2028
Ostara in Litha - Sreda
Mabon in Jul - Četrtek
Beltan in Lunasah - Nedelja
Samhajn in Imbolc - Ponedeljek.
Astronomsko in astrološko leto traja od 20.marca do naslednjega leta 20.marca zato Imbolc še vedno štejemo prejšnjemu letu, če želimo izvedeti na kateri tedenski dan bo prišel Imbolc.
waw!
Izbrišiin samo - hvala za vse to
lp
Krščanska cerkev je od keltov prevzela sabatne praznike in jih nekoliko priredila. Ti katoliški prazniki se za nekaj dni razlikujejo od teh sabatov. Poglejmo s katerimi katoliškimi prazniki sovpadajo ti sabatni prazniki.
OdgovoriIzbrišiOstara 22. ali 23.marec - Gospodovo oznanenje 25.marec.
Beltan 7. ali 8.maj - Jožef delavec 1.maj.
Litha 21. ali 22.junij - Rojstvo Janeza Krstnika 24.junij.
Lunasah 6. ali 7.avgust - Marija Snežna 5.avgust.
Mabon 21.september - Nadangeli Mihael, Gabriel in Rafael 29.september.
Samhajn 6.november - Vsi Sveti 1.november.
Jul 21.december - Božič 25.december.
Imbolc 5.februar - Svečnica 2.februar.
ej, zdaj pa postajam že radovedna...
Izbrišile od kod ti je uspelo pridobiti toooliiiko znanja
pa še en hvala za ves tvoj tukaj puščeni čas
Te sabatne praznike sem zapisal v slovenščini saj se v slovenščini ti sabati točno tako zapišejo ter se nekateri sabati v angleščini zapišejo nekoliko drugače.
OdgovoriIzbrišiV slovenskem jeziku se ti sabati zapišejo točno tako in sicer OSTARA, BELTAN, LITHA, LUNASAH, MABON, SAMHAJN, JUL in IMBOLC.
OSTARA je prvi sabatni praznik saj je z pričetkom pomladanskega enakonočja tudi pričetek novega astronomskega in astrološkega leta. Simbol OSTARE je kokošje jajce oziroma pirhi katere je krščanska cerkev prevzela od keltov in jih prestavila na dan velike noči. Kokošje jajce simbolizira začetek novega življenja saj se iz jajca izvali piščanček. Na dan OSTARE pa kokoši pričenjajo obilno nesti jajca. Torej kokošje jajce - začetek novega življenja in začetek novega astronomskega leta. OSTARA pa je mišljen tudi kot keltski pust vendar ga je krščanska cerkev v 11.stoletju prestavila na zadnji dan predpostnega časa torej na dan pred pepelnico saj je OSTARA vedno v postnem času ter v postni čas pač ne spada pustno veseljačenje. OSTARA je v navadnem letu 23.marca ter v prestopnem letu 22.marca.
IMBOLC je zadnji sabatni praznik v astronomskem letu ter je zaradi tega simbol IMBOLCA seveda smrt oziroma sveča. Ko nam nekdo umre od najbližjih mu seveda najprej prižgemo svečo. Torej zaradi tega je simbol IMBOLCA seveda sveča. Torej sveča - konec življenja in konec bližajočega se astronomskega leta. Krščanska cerkev je iz IMBOLCA naredila seveda svečnico. Letni čas v povprečju traja vsaj 91 dni. Polovica letnega časa je 45,5 dneva. Med JULOM in IMBOLCEM je vedno 46 dni časovne razlike. Časovne razlike med božičem in pepelnico pa je le 39 dni. Zatorej božič nastopa vedno 4 dni po JULU ter pepelnica nastopa vedno 3 dni pred IMBOLCEM. Zakaj torej imamo ta časovni zamik. Ker je Jezusovo darovanje v templju bilo 40 dni po božiču. Polovica letnega časa pa je 45 ali 46 dni. Če bi Jezusovo darovanje v templju se zgodilo 45 ali 46 dni po rojstvu bi se čas ujemal z točno polovico letnega časa. Torej se katoliški prazniki ne ujemajo najbolj z astronomskimi. IMBOLC je seveda 5.februarja vsako leto.
Na južni polobli recimo v Avstraliji so sabatni prazniki povsem nasprotni kot tukaj na severni polobli recimo v Evropi podobno kakor letni časi. Sedaj imamo v Evropi zimo ter na južni polobli v Avstraliji imajo poletje. O teh sabatnih praznikih si lahko to malo bolj podrobno ogledamo.
OdgovoriIzbrišiKo je na severni polobli OSTARA je na južni polobli MABON.
Ko je na severni polobli BELTAN je na južni polobli SAMHAJN.
Ko je na severni polobli LITHA je na južni polobli JUL.
Ko je na severni polobli LUNASAH je na južni polobli IMBOLC.
Ko je na severni polobli MABON je na južni polobli OSTARA.
Ko je na severni polobli SAMHAJN je na južni polobli BELTAN.
Ko je na severni polobli JUL je na južni polobli LITHA.
Ko je na severni polobli IMBOLC je na južni polobli LUNASAH.
Na keltsko izročilo vsako leto v noči iz 5. na 6.november na Samhajn po zemlji hodi ogromno vernih duš katerim je Bog dovolil, da se lahko samo v tej noči v celem letu vrnejo nazaj na zemljo ter obiščejo svoje še živeče sorodnike. Psi v tej noči zelo radi lajajo saj jim je samo takrat dana sposobnost, da vidijo te verne duše in na njih lajajo. Torej toliko o Samhajnu.
OdgovoriIzbrišiČasovna razlika med pepelnico in veliko nočjo je točno 46 dni in ne 40 dni kot menijo nekateri saj poznamo 40 dni postni čas. Torej tukaj že imamo polovico letnega časa. Najzgodnejša velika noč lahko nastopi dne 22.marca in to na dan Ostare oziroma do največ en dan pred Ostaro. 46 dni prej nastopi pepelnica in to na Imbolc oziroma do največ en dan pred Imbolcem. Leta 2008 je bila najzgodnejša velika noč v 21.stoletju. Velika noč je bila dne 23.marca 2008 oziroma velika sobota je bila točno na Ostaro dne 22.marca 2008. Torej je bila leta 2008 velika noč le en dan po Ostari. 46 dni prej pa je Imbolc nastopil točno na pustni torek dne 5.februarja 2008 kar je bil najzgodnejši pust v 21.stoletju. Pepelnica pa je bila le en dan po pustu in Imbolcu dne 6.februarja 2008. Časovna razlika med pepelnico in veliko nočjo je prav takšna kot med Imbolcem in Ostaro. Časovna razlika je točno 46 dni kar je v povprečju polovica letnega časa.
OdgovoriIzbrišiDanes 5.februarja je Imbolc ter smo časovno na polovici poti med zimskim solsticijem in pomladanskim ekvinokcijem oziroma povedano drugače smo v sredini zime. To je seveda praznik sveč in vstopili smo v drugo polovico koledarske zime. Zvončki pričenjajo gnati iz zemlje. Imbolc simbolizira sredino zime, ko bi moralo biti najbolj mrzlo v letu. Letos temu ni tako saj smo pod vplivom toplega jugozahodnega vetra. Ob Imbolcu so tudi najbolj primerne svinjske koline, da lahko gre svinjsko meso v paco in v paci ostane skoraj vse do Ostare. V paci svinjsko meso ostane nekje 4 tedne. Ko je Imbolc namreč na hišah visijo iz kapi dolge ledene sveče, ki se počasi že topijo. Na Imbolc se pričenja pustni čas, ljudje na ptujskem območju pa si danes že lahko nadenejo na sebe kurentove kostume.
OdgovoriIzbrišiPa še to kajti od danes naprej se že lahko pečejo tudi pustni krofi.
Poznamo 8 sabatnih praznikov o katerih sem seveda pisal na teh straneh. Toda obstaja še 8 vmesnih sabatnih dnevov s svojimi imeni, ki označujejo prvo in tretjo četrtino letnega časa. Seveda so ti vmesni sabatni dnevi bolj nepomembni za nas. Tukaj si lahko te vmesne sabatne dneve tudi malo bolj podrobno ogeladamo.
OdgovoriIzbrišiGlavni in vmesni sabatni prazniki v navadnem letu nastopijo v teh dneh.
OSTARA - 23.marec
EKVITAN - 15.april
BELTAN - 8.maj
BELSTIC - 31.maj
LITHA - 22.junij
SOLMAS - 15.julij
LUNASAH - 7.avgust
LAMNOKS - 30.avgust
MABON - 21.september
AVTHAJN - 14.oktober
SAMHAJN - 6.november
SAMSTIC - 29.november
JUL - 21.december
SOLBOLC - 13.januar
IMBOLC - 5.februar
IMBOKS - 28.februar.
Glavni in vmesni sabatni prazniki v prestopnem letu nastopijo v teh dneh.
OSTARA - 22.marec
EKVITAN - 14.april
BELTAN - 7.maj
BELSTIC - 30.maj
LITHA - 21.junij
SOLMAS - 14.julij
LUNASAH - 6.avgust
LAMNOKS - 29.avgust
MABON - 21.september
AVTHAJN - 14.oktober
SAMHAJN - 6.november
SAMSTIC - 29.november
JUL - 21.december
SOLBOLC - 13.januar
IMBOLC - 5.februar
IMBOKS - 28.februar.
Glavni sabatni prazniki so OSTARA, BELTAN, LITHA, LUNASAH, MABON, SAMHAJN, JUL in IMBOLC.
OdgovoriIzbrišiVmesni sabatni prazniki so EKVITAN, BELSTIC, SOLMAS, LAMNOKS, AVTHAJN, SAMSTIC, SOLBOLC in IMBOKS.
SONČEV LETNI KROG
OdgovoriIzbrišiOSTARA - 23.MAREC navadnega leta oziroma 22.MAREC prestopnega leta.
Ostara je 1.sončni praznik, predstavlja pa začetek pomladi, ko sta dan in noč enako dolga. Najzgodnejši datum za Veliko noč je lahko le na dan Ostare. Na dan Ostare prične rasti trava, čemaž, kanele in druge rastline. Ostara je praznik kokošjih jajc.
BELTAN - 8.MAJ navadnega leta oziroma 7.MAJ prestopnega leta.
Beltan je 2.sončni praznik, predstavlja pa sredino pomladi. Na dan Beltana prično zoreti najzgodnejše sorte češenj. Do Beltana morajo biti posajene koruza, krompir, kumare, buče in lubenice. Pred Beltanom zaradi možnosti pozne spomladanske pozebe nikakor ne smemo na prosto zunaj posaditi še sadik paradižnika, paprike in jajčevcev. Beltan je praznik rož.
LITHA - 22.JUNIJ navadnega leta oziroma 21.JUNIJ prestopnega leta.
Litha je 3.sončni praznik, predstavlja pa začetek poletja, ko je dan najdaljši, noč najkrajša. Na dan Lithe so češnje že gnile, čemaž se posuši ter fige na Štajerskem na vejah že nastavijo plodove za drugi rod. Litha je praznik svetlobe in češenj.
LUNASAH - 7.AVGUST navadnega leta oziroma 6.AVGUST prestopnega leta.
Lunasah je 4.sončni praznik, predstavlja pa sredino poletja, ko je najbolj vroče v celem letu tudi do 35 stopinj Celzija. Breskve so že zrele. Zrel je tudi prvi rod fig na Štajerskem. V tem času se žanje pšenica. Lunasah je praznik žetve.
MABON - 21.SEPTEMBER.
Mabon je 5.sončni praznik, predstavlja pa začetek jeseni, ko sta dan in noč enako dolga. Na dan Mabona se prične trgatev grozdja in vsaka sorta jabolk je že zrela. Do Mabona mora biti krompir skopan, kajti po Mabonu je krompir v zemlji že gnil. Na dan Mabona se prične sezona gob. Lubenice so že zrele. Prvi orehi in kostanji že padajo na tla. Mabon je praznik jabolk.
SAMHAJN - 6.NOVEMBER.
Samhajn je 6.sončni praznik, predstavlja pa sredino jeseni. Na dan Samhajna je mošt najbolj divji in ima največ alkohola v sebi, trava neha rasti, paša za ovce, koze in krave pa se zapre. Sezona gob se konča. Do Samhajna mora biti koruza, fižol, zelje in repa že pod streho. Je simbol za noč čarovnic in za dan mrtvih. Samhajn je praznik buč.
JUL - 21.DECEMBER.
Jul je 7.sončni praznik, predstavlja pa začetek zime, ko je dan najkrajši in noč najdaljša. Je začetek priprave na božič kar dejansko pomeni, da se na dan Jula pričenja božični čas. Jul je praznik teme in smrekovih vejic.
IMBOLC - 5.FEBRUAR.
Imbolc je 8. in zadnji sončni praznik, predstavlja pa sredino zime, ko je največji mraz v celem letu in to tudi do -20 stopinj Celzija. Na dan Imbolca se pričenja pustni čas. Takrat je ponavadi dosti snega in ledu. Če pa ni premrzlo pa se že pojavijo prvi zvončki kot prvi cvet. Imbolc je praznik sveč.
Letni čas lahko razdelimo na več časovno enakih delov. Tako ga lahko razdelimo na 2, 3 ali celo 4 enake časovne dele. Kot smo videli na teh straneh smo letni čas razdelili na 2 ali 4 enake časovne dele. V zodiakalnem smislu je letni čas razdeljen na 3 enake časovne dele. To niso več sabatni dnevi z izjemo Ostare, Lithe, Mabona in Jula. To so zodiakalni dnevi z svojimi imeni in med njimi so razlike 30 oziroma 31 dni. O tem si lahko malo bolj podrobno ogledamo.
OdgovoriIzbrišiZodiakalni prazniki v navadnem letu nastopijo v teh dneh.
OSTARA - 23.marec
OSTAN - 23.april
BELTHA - 23.maj
LITHA - 22.junij
LITSAH - 23.julij
LUNABON - 22.avgust
MABON - 21.september
MABHAJN - 22.oktober
SAMJUL - 21.november
JUL - 21.december
JULBOLC - 21.januar
IMBARA - 20.februar.
Zodiakalni prazniki v prestopnem letu nastopijo v teh dneh.
OSTARA - 22.marec
OSTAN - 22.april
BELTHA - 22.maj
LITHA - 21.junij
LITSAH - 22.julij
LUNABON - 21.avgust
MABON - 21.september
MABHAJN - 22.oktober
SAMJUL - 21.november
JUL - 21.december
JULBOLC - 21.januar
IMBARA - 20.februar.
Sabatni in zodiakalni prazniki so OSTARA, LITHA, MABON in JUL.
OdgovoriIzbrišiZodiakalni prazniki so OSTAN, BELTHA, LITSAH, LUNABON, MABHAJN, SAMJUL, JULBOLC in IMBARA.