nedelja, 29. julij 2012

Smisel življenja...

Ja, zdaj ko sem jo videla od blizu
tudi jaz lažje verjamem
da je njemu prinesla smisel njegovega življenja
Zdaj bo res lahko vedel
za kaj oz. še bolje za koga 
bo lahko delal cele dneve

sobota, 28. julij 2012

Hja, zdaj pa takole...

Sem se pred časom z e-dnevnika odselila semkaj...
pa vendar sem občasno še vedno hodila tja v goste
da sem videla kaj je novega
no, predvsem pa zaradi novic o Jakobu 
in pa še na obisk k nekaterim izbrancem
No, pa sem že zadnjič opazila, da me ni več spustilo tja na obisk...
ker pa me zdaj nekaj dni ni bilo za računalnikom
pa zato tudi nisem nič hodila poizkušat

danes pa sem strokovno ugotovila...
da še vedno ne morem do tistega naslova.

zatorej vsem tistim...
ki od tam pridete kaj pokukat tudi tu sem... 

imejte se tam kar se da lepo
očitno pa je meni namenjeno bivanje samo tukaj
in to brez dodatnega plajtranja v staro e-vas.
 

aha, pa še to...
mah- tudi k tebi nekako ne morem več priti na obisk...
bi morala vedeti neko geslo, pa ga nena vem
hja...
kaj čem

sreda, 25. julij 2012

Sreda, 25.julija, ob 12 uri...

Na Radiu Steiermark so tokrat zvonovi iz cerkve  sv. Magdalene iz Podesdorfa (Gradiščansko)...
zvonili za Jakoba.
In tako sva tudi midva z ribakom bila v mislih na Njegovi zadnji poti...


nedelja, 22. julij 2012

Tja gor med zvezdice...

Ponoči je odplavala Dušica tudi našega Jakoba.
Zdaj si odšel tja,
kjer je modrina neba najsvetlješa,
kjer je globina Duha najčistejša,
kjer so vezi najmočnejše-
v spomine za vedno!

sobota, 21. julij 2012

To naše poletje...

So bili dnevi vročine
ko smo dihali že skoraj na škrge
pa je zato tekočina tekla že kar v litrih po grlu
Pa so sedaj dnevi
ko nam je to poletje namenilo tudi dežja
in je že dovolj postaviti se samo pod milo nebo
in odpreti usta
 

torek, 17. julij 2012

Čebela in jaz...

Sem kosila
pa po pomoti očitno stopila na kraj kjer se je pasla čebela
in mi je svoje nestrinjanje s tem dala tudi čutiti
saj me je pičila
no...
Meni sta pomagala kamenček in kamagel..
njen pa žal nič več

sobota, 14. julij 2012

Saj vem, da ni prav...

Pa vendar še vedno prakticiram, da...
ko nekaj delam, da so moje misli pa drugje.

Tokrat sem obrezovala vrtnice in iz grmov odstranjevala posušene veje
misli pa so mi kot običajno plajtrale...

In kaj sem torej imela tokrat v delu...

No, ni najbolj tak nepoznan pregovor, ki pravi, da...
 za goske ni seno po otavi pa imajo drisko...

Pa vendar je zanimivo gledati, da oz. kako se tega ljudje zavedamo in držimo 
glede hrane
ja, kaj pa pove ta pregovor, ko je pa tak  malo zmodificiran
in prenešen na našo človeško pasmo

Hm..........

A en človek pa bi te naj bil užiten in prebavljiv pa glih za vse ostale ludeke

Eeeeeeeeeee..........
ne bo šlo to tak...
žal

Saj vsi še kako dobro vemo, 
da nekatere lažje prenašamo kot druge
kaj šele takrat, 
ko enih pa niti prebavljati več ne moremo.

In kaj storiti pa v takih primerih?

Hja, to pa je zdaj tisto...

Ali biti z njim kljub temu, 
da čutim, da mi dotični s svojim obnašanjem in ravnanjem
naredi več slabega kot dobrega...
pa z njim še vedno dober in prijazen...
pa potem vsakič njegovo prisotnost oz. ravnanje pa samo "dol požreti"...

Ali pa mu le vseeno dati vedeti
do kje mu je meja moje tolerance...
 
In ne samo, da mu pokažem kje so vrata za iti ven
pač pa mu tudi povem,
 kje so vrata skozi katera sploh nima kaj not za hodit.

Saj je meni moje zdravje vseeno bolj pomembno od njegove zamere